Jimmy Chiu

Gospodje
7.5 (89%) 215 votes
Gospodje
*
?? ??????
?? WATCH, DOWNLOAD
?? >>>
?? ??????


Coauthor Mateja Roseae
Biography ¡ÈI dream my painting and I paint my dream.¡É

• &ref(https://m.media-amazon.com/images/M/MV5BMTlkMmVmYjktYTc2NC00ZGZjLWEyOWUtMjc2MDMwMjQwOTA5XkEyXkFqcGdeQXVyNTI4MzE4MDU@._V1_UY113_CR0,0,76,113_AL_.jpg)
• Guy Ritchie
• actor: Jeremy Strong
• User Rating: 8,4 of 10
• genre: Comedy
• Resume: The Gentlemen is a movie starring Matthew McConaughey, Charlie Hunnam, and Michelle Dockery. An American expat tries to sell off his highly profitable marijuana empire in London, triggering plots, schemes, bribery and blackmail in

Young Will Smith remind me of CJ (Carl Johnson) but with hair... Celjski grofje Plemiški predikat: von Cilli Vladali v/na: Celjska poknežena grofija Posesti/ funkcije v: Štajerska Koroška Kranjska Slavonija Hrvaška Država danes: Slovenija Avstrija Hrvaška Izvor: Slovenija Čas izvora: 12. stoletje Leto izumrtja: 1456 Naziv: - grofi -pokneženi grofi -državni knezi -kraljevi namestniki ( bani) Najpomembnejši predstavniki: Herman II. Celjski Barbara Celjska Cêljski grôfje ( nemško Grafen von Cilli) predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci grofov Celjskih živijo še danes. [1] Žovneški gospodje [ uredi | uredi kodo] Družina je bila prvič omenjena okoli leta 1125, ko so se po Savinjski dolini imenovali gospodje iz Saunije (nemško von Soune), od leta 1173 pa po gradu Žovnek - Žovneški gospodje (nemško von Sannegg). V Savinjski dolini so imeli v posesti poleg Žovneka še gradove Šenek, Liebenstein in Ojstrico, zaradi česar domnevajo, da gre za stransko vejo rodu grofice Heme ali njenega moža savinjskega mejnega grofa Vilijema II. [2] Kot prvi Žovneški se pojavi Gebhard I. s pridevnikom ?Savinjski??(de Soune, nobilis de Sauna) (umrl 1173). Njegov pridevnik je tudi glavni dokaz za njegovo poreklo. Gebhard I. je nastopil kot priča v dveh listinah, prva je bila izdana okoli leta 1130, druga pa leta 1144. Dve leti kasneje 1146 se je pojavil Leopold I. ( latinsko Liupoldus de Saunia). Tudi on je bil priča, mogoče brat ali sin Gebharda I. Med letoma 1173 in 1253 se je velikokrat pojavil med pričami Gebhard II. Žovneški (Gebhardus (nobilis de Sunek, Suneck, Sonegge, Seunek, Sevnek)) in ta naslov je rod tudi obdržal. Enkrat je rod nastopil tudi z imenom Lemberški (de Lengenburch) ? v listini, s katero so okoli leta 1235 dosmrtno zastavili odvetništvo nad gornjegrajskim benediktinskim samostanom njegovemu opatu. Njegovega sina pa listina imenuje z običajnim pridevnikom Žovneški. Iz te listine sledi, da je Gebhard že imel v svoji oblasti krški fevd Grad Lemberg (med Poljčanami in Šmarjem). Gebhard II. je umrl v visoki starosti. Imel je dva sinova Konrada I. (umrl 1255), ki je bil tudi viteški pesnik [2] in Leopolda II. Povezovanje s Habsburžani [ uredi | uredi kodo] Potem ko so se Žovneški gospodje konec 13. stoletja leta 1278, postavili na stran Habsburžanov v bitki pri Dürnkrutu proti češkemu kralju Otokarju II. in v vojni proti Goriško-Tirolskim v bojih za češko krono, se je v 14. stoletju začel njihov vzpon. Po bojih za češko krono so v upravo prejeli zasedena posestva Goriško-Tirolskih v porečju Savinje. Leta 1308 so izročitvijo svojih gospostev Habsburžanom in hkratnim prejemom teh posesti nazaj v fevd postali habsburški vazali. [3] Šele leta 1423 je Ernest Železni izročil Hermanu II. listino iz leta 1308, po kateri so imeli Celjski od Habsburžanov v fevdu svojo prej alodialno posest. S tem se je odpovedal fevdnemu gospostvu nad Celjskimi. Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških leta 1322 so pridobili njihovo posest in s tem Celje, ki tako postane nov rodbinski sedež, hkrati pa pričnejo nakupovati posest na Kranjskem. To je bila podlaga da je 16. aprila 1341 cesar Ludvik Bavarski povzdignil Ulrika I. v grofa. Družina se je odslej preimenovala po Celju. [3] Grofovsko povzdignjenje je 30. septembra 1372 potrdil še cesar Karel IV. Grofje Celjski [ uredi | uredi kodo] Zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof je bil Friderik I. (umrl 1360). Velik porast posesti dosežejo Celjski grofje, ko je vodstvo rodbine prevzel Herman II. (okoli 1365?1435). Ta je leta 1396 rešil cesarja Sigismunda Luksemburškega pred smrtjo na bojnem polju, v boju z Osmani pri Nikopolju; nakar se je Sigismund poročil še s Hermanovo hčerko Barbaro Celjsko (umrla 1451) okoli božiča leta 1405. Luksemburžani in Celjski so se tako povezali še krvno. Zaradi zaslug pri Nikopolju je Sigismund Hermanu II. že leta 1397 podelil mesto Varaždin in gospostvi Vinico ( Podravina) in Vrbovec ( Zagorje) ter leta 1399 še grofijo Zagorje in jim v titulaturi dodal še naziv zagorski grofje. Leta 1405 Celjski grofje pridobijo še Medžimurje s Čakovcem ter naslednje leto - 1407 ? upravo nad zagrebško škofijo in zagrebškim Gradcem. Leta 1406 je Sigismund imenoval Hermana II. za slavonskega in hrvaško - dalmatinskega bana (tako je Herman II. postal kraljev zastopnik z močjo regenta v celotnem hrvaškem kraljestvu). Ko je leta 1408 Sigismund ustanovil nov viteški red Zmajev viteški red, sta bila Herman II. in njegov sin Friderik II. (umrl 1454) poleg srbskega despota Štefana Lazarevića na vrhu podpisnikov tega novega reda. 2. aprila 1415 jim je cesar podelil nov grad Pliberk s pripadajočim posestvom, a so Celjani ta grad pustili Habsburžanom (ti so ga imeli v lasti od leta 1361, ko je izumrla Aufensteinska rodbina) zaradi nevarnosti izbruha vojne. 11. aprila 1415 je Sigismund podelil Celjskim tudi pravico do krvnega sodstva v Celjski grofiji (v bistvu je potrdil samo pravico, ki so jo imeli že okoli 30 let). 28. aprila 1418 umre Friderik III. Ortenburški in s tem Celjski grofje dobijo celotno dediščino izumrle rodbine ortenburških grofov (z njimi so podpisali leta 1377 obojestransko pogodbo o dedovanju v primeru izumrtja rodbine (po moški strani); tako so dobili grofiji Ortenburg in Strmec na Koroškem, kranjske posesti in vse njihove nazive in pravice, ki jih fizično prevzamejo v posest 29. februarja 1420. Osamosvajanje Celjskih grofov je napredovalo v letu 1423, ko so bili povzdvignjeni v neposredne državne gospode, leta 1431 pa je Sigismund podelil Celjskim grofom pravico do kopanja in obdelovanja rude v vseh njihovih gospostvih. Herman II. je 13. oktobra 1435 umrl. Državni knezi, pokneženi grofje [ uredi | uredi kodo] Stanovi Svetega rimskega cesarstva; Celjski upodobljeni med državnimi grofi Po poskusu v letu 1430 je 30. novembra 1436 cesar Sigismund Luksemburški grofe Celjske povzdignil v državni kneze Rimsko-nemškega cesarstva, jih tako razvezal odvisnosti od Habsburžanov in omogočil nastanek Celjske kneževine. Grofiji Celje in Ortenburg-Sternberg sta bili razglašeni za praporna fevda. Prav tako so dobili pravico do lastnega ograjnega sodišča v Celju, novčni in rudniški regal in pravico do naziva visokorodni ( nemško hochgeboren). Dedna pogodba [ uredi | uredi kodo] Marca 1437 so sklenili dedno pogodbo z Goriškimi grofi, 29. junija istega leta pa še desetletno vojaško zvezo s hrvaškimi Frankopani. Zatem je istega leta - 1437 - sledila krajša vojna med Celjani in krškim škofom Janezom Schallermannom, v kateri so bili požgani številni gradovi, posestva, polja in povzročena velika škoda do marca 1438. Premirje so podpisali 23. avgusta 1440. Po vojni so Habsburžani priznali Celjanom njihov položaj v deželi, a so Celjski morali priznati oblast kneza notranjeavstrijskih dežel. Ta poravnava med Celjani in Habsburžani je vsebovala tudi obojestransko dedno pogodbo v letu 1443. [4] Prizadevanja za regentstvo [ uredi | uredi kodo] Sigismund Luksemburški je nasledstvo cesarske krone, Ogrske, Češke ter Zgornje in Spodnje Avstrije zagotovil svojemu zetu Albrehtu V., ki je postal rimsko-nemški kralj Albreht II., a razmeroma mlad umrl še pred rojstvom svojega prvega sina Ladislava. Ladislav Posmrtni je bil vnuk Barbare Celjske in po očetu Habsburžan ter dedič ogrske in češke krone ter vojvodine Avstrije, zato je Ulrik II. kot Ladislavov bližnji sorodnik (bratranec Ladislavove matere) leta 1452 dobil skrbništvo nad otrokom. Tako so Celjani pridobili oblast v vojvodini Avstriji, po letu 1456 pa še kraljevo namestništvo na Ogrskem. [5] Umor v Beogradu, izumrtje moške linije Celjskih [ uredi | uredi kodo] Domišljijska podoba Ulrika II. Celjskega iz časov okrog leta 1700; neznani avtor, olje na platnu, Hrvaški zgodovinski muzej, Zagreb Ulrik II. v naslednjih letih skrbi za Ladislavove interese, še posebej je aktiven na Ogrskem, kjer madžarski veljaki Ladislavu oporekajo dedno pravico do prestola. Celjan tako pride v odkrit spor z družino Hunyadi (oče János (Ivan) Hunyadi, sinova Ladislav in Matija, poznejši kralj Matija Korvin), ki se zanj tragično konča, saj je leta 1456 v Beogradu žrtev atentata. Z umorom Ulrika II. Celjskega, 9. novembra 1456 v Beogradu, je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši vojni prevzeli Habsburžani. Čeprav je ob izumrtju vodja rodbine nosil knežji naziv, se Celjske v zgodovinopisju tradicionalno omenja z nižjim, grofovskim nazivom, katerega so imeli dlje (od leta 1341 do 1436; 95 let), medtem ko so bili knezi 20 let (med 1436 in 1456). Slovenci ali Nemci? O ahistoričnosti nacionalnih oznak [ uredi | uredi kodo] Poreklo Žovneških svobodnih gospodov, oziroma kasnejših Celjskih grofov, ni točno znano. Askvinci so se v 11. stoletju nahajali približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, zato se domneva o askvinskem poreklu zdi najbolj verjetna. [6] To je danes prevladujoče mnenje, po Pirchegerju pa je bil začetnik Žovneških neki Preslav, ki nosi slovansko ime. [7] V prete OMG,If this is not on will be such a waste.

Najbolja pjesma po meni.